Menjava generacij, večji lastni prostori ter prvo vozilo

Leta 1971 se je  Prostovoljno gasilsko društvo Stoperce pomladilo in postalo aktivnejše. V svojo sredino so sprejeli 26 mladih članov, za katere so izvedli tečaj, pri katerem dobi član potrebno znanje za opravljanje gasilskih nalog. Za to imajo veliko zaslug nekateri dotedanji člani, takratni predsednik Feliks Taciga, vodstvo Gasilske zveze Ptuj in Gasilskega centra Majšperk, kamor je bilo PGD Stoperce po drugi vojni organizacijsko vezano. Med temi funkcionarji lahko izpostavimo gospoda Cirila Murka in gospoda Franca Brgleza.

26. avgusta 1973 je društvo dobilo novo motorno brizgalno, katero so si že dolgo želeli. To je bila Tomosova 300-litrska črpalka, ki je bila za naše težavne terene in razpoložljivo količino gasilne vode izredno primerna. Botra (sponzor) tej črpalki je bila Helena Vrabič, ki je izhajala iz družine, katere člani so vseskozi aktivno delovali v gasilskih vrstah. V naslednjih letih so kupili še eno enako brizgalno. V vrstah gasilcev pa je v tistih letih aktivno sodelovalo še kar nekaj starejših članov, kot so bili Kamenšek Jakob, Kopše Adolf st., Korže Franc, Adam Franc, Jus Janez, Vrabič Ivan. Velik poudarek se je takrat namenjal tudi izobraževanju in sodelovanju na tekovanjih.

Tudi tako se je tekmovalo

Nastopali sta dve desetini, in sicer moška in ženska, obe, predvsem ženska, sta dosegali dobre rezultate. Desetini sta se redno udeleževali centrskih in občinskih tekmovanj v okviru Centra Majšperk in Občine Ptuj, ženska desetina pa tudi tekmovanj na višjih ravneh.

Leta 1974 je društvo kupilo svoje prvo motorno vozilo, rabljen kombi IMV pri Reševalni postaji Ptuj. Sredstva zanj so zbirali s prostovoljnim delom, izdelavo in prodajo drv in podobno. V tem letu  je pet članov društva opravilo tečaj in izpit za gasilske nižje častnike v Gasilski zvezi Celje, pri tem je organizacijsko pomagal gospod Ciril Murko iz Majšperka. To so bili: Zvonko Lampret, Adi Kopše, Feliks Taciga, Ivan Golob in Danica Vrabič. Nekateri od teh gasilcev so pozneje več let vodili PGD organizacijsko in operativno. Ivan Golob je opravil tudi izpit za sodnika gasilskih tekmovalnih disciplin. V tem času so prevzeli za potrebe gasilstva še garažo, ki je bila prej namenjena avtobusu. Garaža ni bila več pogoj za vožnjo avtobusa med Stopercami in Ptujem. S tem so pridobili prepotrebne prostore za opremo, vozila in druge gasilne pripomočke, ki jih je društvo s pomočjo lastnih sredstev, sredstev GZ in sponzorjev pridno nabavljalo. Lastna sredstva so v tem času pridobivali s prirejanjem veselic in s prej omenjenim prostovoljnim delom v gozdovih in drugje.

Leta 1978 so kupili nov terenski avtomobil UAZ, ruske izdelave, ki je potem na težavnem terenu služil kar nekaj let, a je sčasoma postal premajhen in nefunkcionalen. V tem času je Prostovoljno gasilsko društvo Stoperce v upravljanje prevzelo celotno zgradbo bivše garaže, krajevne pisarne in pošte, saj se je garaža ukinila, pošta in krajevna pisarna pa sta se preselili v prostore novozgrajenega Doma krajanov.

Financiranje gasilskih društev je v vsem času po drugi svetovni vojni zelo nekonsistentno. Več dobijo tisti, ki imajo v višjih organih uspešne predstavnike in lobiste. To traja vse do leta 1996, ko je delitev sredstev bolj jasna. Sredstev pa je vedno premalo, gasilska oprema je izredno draga.

V času od leta 1980 do leta 1991 so se v društvu dogajale pestre aktivnosti. Ker nimamo vseh dokumentov, ne moremo govoriti o točnih datumih, je pa bilo veliko storjenega. Izvedlo se je nekaj tečajev za gasilca. V okviru Gasilskega centra Majšperk so se člani udeležili tečaja za strojnika, nabavilo se je rabljeno orodno vozilo Tam, T 70. V začetku tega obdobja Prostovoljno gasilsko društvo Stoperce dobi prve gasilske častnice v svoji zgodovini. Ustrezne tečaje in izpite za ta naziv so uspešno opravile aktivne članice Cvetka Kopše por. Taciga, Rezika Golob por. Lampret in Marjetka Lorber por. Sušec.

Nekoliko problematični pa so bili v tem času odnosi med PGD in krajevno skupnostjo, v slednji za potrebe požarne varnosti ta čas ni bilo pravega posluha. Bile so celo težnje, da se gasilcem odvzamejo s težavo pridobljeni in preurejeni prostori in se jim dodelijo manjši prostori v novem Domu krajanov le za potrebe društvene dejavnosti, operativna jih ni zanimala. Le trma in vztrajnost stoperških gasilcev je preprečila to dejanje.

Leta 1986 so proslavili petdeseto obletnico delovanja in takratni predsednik Ivan Vrabič je v svojem govoru povedal, da jih je okoli 60 in da so v svoje vrste ravno takrat vključili mlade, z ustanovitvijo društva Mladi gasilec v OŠ Stoperce. Leta 1986, ob praznovanju 50. obletnice, je društvo razvilo svoj prvi prapor in kupilo s pomočjo sredstev Občine Ptuj, Gasilske zveze Ptuj in KS Stoperce traktorsko cisterno z močno črpalko, s katero bi lahko na požarišče pripeljali 3600 litrov vode. Ta cisterna se ni izkazala kot operativno dobra naložba in se je le malo uporabljala. V tem času je pestro tudi družabno življenje v društvu, prirejajo se ekskurzije in srečanja.  V letih, ki jih opisuje to poglavje, je Postovoljno gasilsko društvo Stoperce uspešno vodil predsednik Feliks Taciga.